Hormoni so kemični prenašalci, ki delujejo kot “dirigenti” različnih procesov v telesu. Uravnavajo spanec, presnovo, rast, spolne funkcije, stresne odzive in celo razpoloženje. Delujejo v izredno natančno usklajenem sistemu, imenovanem endokrini sistem.
Hormonsko neravnovesje pomeni, da telo izloča preveč ali premalo določenih hormonov. To lahko povzroči niz simptomov: utrujenost, motnje spanja, spremembe razpoloženja, težave z zbranostjo, povečano telesno težo ali celo hujšanje, izpadanje las, upad libida in še veliko več. Hormonsko neravnovesje torej vpliva na kvaliteto življenja in dolgoročno zdravje.
Pri ženskah se v menopavzi zmanjša tvorba estrogena in progesterona, kar lahko povzroči vročinske oblivi, nihanje razpoloženja, suhost nožnice, izgubo kostne mase in nespečnost. Pri moških se testosteron po 30. letu zmanjšuje za 1–2 % na leto, kar vpliva na libido, mišično maso, razpoloženje in telesno zmogljivost.
Rastna hormona (GH) in DHEA se s staranjem zmanjšujeta. Posledica tega sta izguba mišic, več telesne maščobe, slabša regeneracija ter povečana utrujenost. Ti spremembi imenujemo somatopavza in adrenopavza.
Rahlo znižanje ščitničnih hormonov (T3, T4) in zvišanje TSH je pogosto pri starejših. To lahko vpliva na upočasnjen metabolizem, depresivno razpoloženje in povečano telesno težo. Povečana inzulinska rezistenca je pogosta pri staranju in je dejavnik tveganja za sladkorno bolezen tipa 2.
Kronično povišan kortizol zaradi stresa in motenega cirkadianega ritma negativno vpliva na spanec, imunski sistem in razpoloženje.
Hormonsko neravnovesje vodi do inzulinske rezistence, sladkorne bolezni, povečane telesne teže in maščobnih zalog, zlasti okoli trebuha.
Hormoni vplivajo na krvni tlak, srčni utrip, holesterol in vnetne procese v žilah. Neravnovesje poveča tveganje za srčni infarkt, kap in arteriosklerozo.
Pomanjkanje testosterona, estrogena in GH vodi v sarkopenijo (izgubo mišic) in osteoporozo. S tem se poveča tveganje za padce in zlome.
Raziskave kažejo povezavo med nizkimi ravnmi hormonov in pojavnostjo depresije, anksioznosti ter demence pri starejših.
Ugotavljanje neravnovesij temelji na pogovoru, pregledu simptomov, laboratorijskih analizah krvi in oceni življenjskega sloga. Ker pa hormoni ne delujejo izolirano, je potrebna celostna obravnava, ki upošteva vpliv stresa, prehrane, spanja, gibanja in okolja na hormonsko ravnovesje.
Za uravnavanje hormonov obstajajo različni pristopi, ki se vedno začnejo z življenjskimi navadami.
Redna telesna aktivnost spodbuja rastni hormon, izboljša inzulinsko občutljivost in deluje antistresno. Uravnotežena prehrana, bogata z zdravimi maščobami in vlakninami, pomaga uravnati raven inzulina, ščitničnih in spolnih hormonov. Kakovosten spanec regenerira hormonski sistem, sprostitvene tehnike pa znižajo raven kortizola.
Če spremembe življenjskega sloga ne zadostujejo in laboratorijski izvidi kažejo na pomembna odstopanja, se zdravnik lahko odloči za nadomestno hormonsko terapijo. Ta vključuje dodajanje manjkajočih hormonov, kot so testosteron, estrogen, progesteron ali ščitnični hormoni.
Terapija mora biti natančno prilagojena posamezniku in potekati pod rednim nadzorom. Ker ima vsak človek edinstven hormonski profil, je nujen celosten, individualiziran pristop, ki upošteva simptome, cilje in splošno zdravstveno stanje.
Hormonsko neravnovesje ni nekaj, kar moramo pasivno sprejeti kot neizogiben del staranja. Z razumevanjem svojega telesa in pravočasnim ukrepanjem lahko bistveno vplivamo na to, kako se staramo – tako fizično kot psihično. Uravnovešeni hormoni podpirajo vitalnost, odpornost, kognitivno jasnost in dobro počutje skozi vsa življenjska obdobja.
V Epik Care se tega zavedamo in pristopamo celostno – z znanstveno podprto diagnostiko, personaliziranim svetovanjem in ukrepi, ki so prilagojeni posamezniku. Naš cilj ni le odprava simptomov, temveč dolgoročna podpora kakovostnemu življenju.
Bonafè, M., Olivieri, F., Franceschi, C., et al. (2014). Low insulin-like growth factor‑1 levels predict longer survival in exceptionally long-lived individuals. Aging Cell, 13(3), 393–401.
Paganini‑Hill, A., Corrada, M. M., & Kawas, C. H. (2006). Increased longevity in older users of postmenopausal estrogen therapy: The Leisure World Cohort Study. Menopause, 13(1), 12–18.