Aktivno staranje posameznikov v vsakdanjem življenju
Si želite dolgo in zdravo življenje? V Sloveniji, kjer se povprečna življenjska doba podaljšuje, se vse bolj zavedamo, da dolgo življenje ni nujno tudi zdravo. Tu vstopi koncept aktivnega staranja – proaktivnega pristopa k starosti, ki nam omogoča, da ohranimo vitalnost, neodvisnost in kakovost življenja čim dlje. Morda se sliši kot utopija, a z ustreznimi koraki in podporo, je to povsem dosegljivo.
Kaj sploh je aktivno staranje?
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že pred časom definirala aktivno staranje kot proces optimiziranja priložnosti za zdravje, udeležbo in varnost, z namenom izboljšanja kakovosti življenja v starosti. Pri nas na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ta koncept dopolnjujejo z besedami o optimalnem uresničevanju danih možnosti posameznikovega zdravja, udeležbe in sodelovanja v družbi ter varnosti, kar vodi k boljši kakovosti življenja v starosti. Skratka, ne gre le za to, da živimo dlje, temveč da ta leta preživimo aktivno, zdravo in vključeni v družbo.
V Sloveniji se soočamo z demografsko realnostjo starajočega se prebivalstva. Statistike kažejo, da je že več kot petina prebivalcev starejših od 65 let. Žal pa se pogosto zgodi, da dolgi življenjski dobi ne sledijo enako dolga leta zdravja. Zato je spodbujanje aktivnega staranja v naši državi izjemnega pomena. Ne koristi le posameznikom, ki lahko tako ohranijo svojo neodvisnost in dobro počutje, ampak ima tudi širše pozitivne učinke na družbo in gospodarstvo.
Aktivni starejši ljudje so bolj vitalni, prispevajo k družbi in manj obremenjujejo zdravstveni sistem. Nasprotno pa neaktivno staranje vodi v odvisnost in slabše zdravje. Naš skupni cilj bi moral biti, da aktivno staranje postane del naše družbene zavesti.
Povezava med aktivnim staranjem in dolgoživostjo
Telesna dejavnost in zdravje
Redna telesna dejavnost je ena najpomembnejših komponent aktivnega staranja. Raziskave kažejo, da zmerna telesna dejavnost, kot je hoja ali kolesarjenje, zmanjšuje tveganje za kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka. Poleg tega telesna dejavnost izboljšuje mišično moč, ravnotežje in koordinacijo, kar zmanjšuje tveganje za padce in zlome pri starejših.
Pomembna je tudi prehrana
Uravnotežena prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi žiti, zdravimi maščobami in beljakovinami, je ključna za ohranjanje zdravja in dolgoživosti. Študije, kot je Okinawa Centenarian Study, so pokazale, da prehrana z ustrezno vsebnostjo kalorij in visoko vsebnostjo hranil prispeva k daljšemu in bolj zdravemu življenju.
Psihološko dobro počutje in socializacija
Pozitiven pogled na staranje, občutek smisla in ciljev ter sposobnost obvladovanja stresa so pomembni za psihološko dobro počutje. Strategije, kot so meditacija, čuječnost in kognitivno vedenjske tehnike, lahko pomagajo pri obvladovanju stresa in izboljšanju duševnega zdravja ter doprinesejo aktivnemu staranju.
Za dobro počutje starejših pa je pomembna tudi dobra socialna vključenost. Raziskave kažejo, da socialna izolacija povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in kognitivni upad. Nasprotno pa aktivno sodelovanje v družbenih dejavnostih, prostovoljstvo in ohranjanje socialnih stikov prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju in večjemu življenjski zadovoljstvu.
Redna kognitivna aktivnost, kot so branje, učenje novih veščin in igranje miselnih iger, pomembno prispeva k ohranjanju duševne ostrine v starosti. Študije kažejo, da takšne dejavnosti spodbujajo tvorbo dodatnih nevronskih povezav, kar povečuje t. i. kognitivno rezervo – sposobnost možganov, da kompenzirajo starostne spremembe in patološke procese.
Pomen kognitivne aktivnosti pri ohranjanju duševne ostrine v starosti
Staranje pogosto spremljajo spremembe v delovanju možganov, kot so upad spomina, težave s koncentracijo in počasnejša obdelava informacij. Vendar znanstvene raziskave kažejo, da je mogoče te spremembe upočasniti – ali celo preprečiti – s pomočjo redne kognitivne aktivnosti.
Nasveti za aktivno staranje v vsakdanjem življenju
- Vsak dan se gibajte – poiščite aktivnost, ki vas veseli, pa naj bo to hoja, kolesarjenje ali ples.
- Jejte zdravo in uravnoteženo prehrano, bogato s sadjem, zelenjavo in polnozrnatimi živili.
- Ostanite povezani z ljudmi, ki jih imate radi, in se vključujte v družabne aktivnosti.
- Poiščite si hobi ali se naučite nekaj novega, da boste ohranili svoj um aktiven.
- Ne pozabite na redne zdravstvene preglede.
Do aktivnega staranja z Epik pristopi
V Epik kliniki za dolgoživost ponujamo celostne pristope k zdravju in dolgoživosti, tako pa poskrbimo, da se že v mlajših letih podate na pot raziskovanja aktivnega staranja.
Naša 360º diagnostika omogoča celovit vpogled v vaše zdravje in zgodnje odkrivanje tveganj. Na podlagi rezultatov vam po obravnavi zasnujemo individualne intervencije in preventivna priporočila, prilagojena vašim individualnim potrebam. Glede na priporočila prejmete načrt dolgoživosti, ki vam služi kot kompas za vaše zdravje v prihodnosti. Na poti doseganja vaših ciljev vas opolnomočimo s periodičnim spremljanjem in coachingom, s tem pa prejmete celostno podporo na vaši poti.
Viri in literatura:
Galloza, J., Castillo, B., & Micheo, W. (2017). Benefits of Exercise in the Older Population. Physical medicine and rehabilitation clinics of North America, 28(4), 659–669. https://doi.org/10.1016/j.pmr.2017.06.001
Preberite več:
