Srčno-žilne bolezni še vedno predstavljajo enega izmed najpogostejših vzrokov za smrt v razvitem svetu. Skoraj vsakdo v svojem okolju pozna nekoga, ki ga je tovrstna bolezen prizadela. Ko pomislimo na tveganje, ki prispeva k nastanku bolezni srca in ožilja, pogosto pomislimo na LDL holesterol, znan tudi kot “slabi” holesterol. Ta je po trenutnih smernicah ključen dejavnik za prekomerno kopičenje maščob v žilah in nastanek ateroskleroze, vendar pa raziskava, predstavljena v nadaljevanju opozarja na to, da izključno LDL holesterol ni najboljši pokazatelj tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni ter povečane umrljivosti. Pomembna ugotovitev raziskovalcev je, da Apolipoprotein B (ApoB) in ne-HDL holesterol bolje odražata tveganje za bolezni srca, kot pa LDL holesterol, še posebej pri bolnikih, ki jemljejo zdravila, kot so statini.
Kategorija: Brez kategorije
Inzulinska rezistenca je stanje, pri katerem običajne količine inzulina v mišicah, jetrih in maščobnem tkivu ne izzovejo pričakovanega odziva, zaradi česar celice ne morejo učinkovito sprejeti glukoze iz krvi, to pa vodi v zvišane ravni krvnega sladkorja. Povezana je s številnimi zdravstvenimi težavami, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, povišanim krvnim tlakom, boleznimi srca in ožilja, možgansko kapjo, periferno arterijsko boleznijo, srčnim popuščanjem, nealkoholno zamaščenostjo jeter, dislipidemijo (nizkim HDL holesterolom in visokimi trigliceridi) ter celo nekaterimi vrstami raka.
Preprečevanje bolezni, povezanih s staranjem, postaja v današnjem času vse bolj pomembno, saj se življenjska doba podaljšuje, s tem pa narašča tudi število ljudi, pri katerih se pojavijo kognitivne motnje. Blag kognitivni upad je vmesno stanje med običajnimi starostnimi spremembami in demenco. Gre za diagnozo, ki se postavi, kadar zaznane spremembe v kognitivnem delovanju presegajo pričakovane spremembe zaradi staranja, vendar še niso dovolj izrazite, da bi jih opredelili kot demenco. Pojavijo se težave s spominom in opazna pozabljivost, vendar so osebe pri vsakodnevnih opravilih še vedno samostojne. Blaga kognitivna motnja prizadene 14 – 18 % posameznikov starejših od 70 let, kar pomeni, da ima omenjeno težavo v Evropi približno 14 milijonov prebivalcev. Pri približno polovici od njih se stanje v petih letih razvije v Alzheimerjevo bolezen ali drugo obliko demence, zato je iskanje načinov za upočasnitev ali preprečevanje tega procesa ključnega pomena.
Debelost, ki jo opredeljujemo kot kronično bolezen, za katero je značilno prekomerno kopičenje maščevja, je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije leta 2022 prizadela že vsakega osmega prebivalca na svetu. Povezana je s povečanim tveganjem za razvoj različnih bolezni, med katere prištevamo tudi sladkorno bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka. Sladkorna bolezen tipa 2, pri kateri se običajno pojavi odpornost tkiv na inzulin, dodatno povečuje tveganje za nastanek rakavih bolezni ter poslabšuje izid zdravljenja raka. Mehanizmi v ozadju te povezave še vedno niso povsem pojasnjeni, zato ostajajo predmet raziskav. Ena od možnih razlag v ospredje postavlja hormon inzulin, ki sicer v telesu normalno sodeluje pri uravnavanju krvnega sladkorja. Pri prekomerno težkih posameznikih z inzulinsko rezistenco pa naj bi po tej hipotezi predstavljal ključni dejavnik za rast in razvoj tumorjev.
Ste vedeli, da vaši možgani za svoje delovanje potrebujejo kar 20 % vsega kisika, ki ga srce črpa po telesu? Kaj se zgodi, če to povezavo ogrozijo srčno-žilne bolezni? Znanost vedno bolj potrjuje globoko povezanost med srcem in možgani. Dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, kajenje, telesna neaktivnost in slaba prehrana, vplivajo na oba organa. Bolniki s srčno-žilnimi boleznimi imajo večje tveganje za poškodbe možganov, s tem pa tudi za kognitivne motnje, vključno z izgubo spomina, težavami z jezikom in celo demenco. Zdravje srca neposredno vpliva na sposobnost možganov, da delujejo učinkovito.
Pred razvojem naprednejših nevroslikovnih metod je bila dokončna diagnoza demence mogoča šele po smrti bolnika, ko so ob obdukciji odkrili značilne spremembe v možganih.
V sodobni znanosti o spanju, ki je v zadnjih desetletjih doživela izjemen razvoj, postaja vedno bolj jasno, da spanec ni zgolj proces počitka, ampak osrednji dejavnik, ki podpira zdravje in dolgoživost. Raziskava, ki jo je vodil Matthew Walker z Univerze v Kaliforniji, je razkrila večplastne učinke spanja – od genetskih in celičnih procesov do vpliva na možgansko delovanje, socialno vedenje in zdravje celotne družbe.
Alzheimerjeva demenca (AD) je najpogostejša oblika demence in v Sloveniji prizadene okoli 20% oseb, starejših od 65 let. Predvideva se, da se bo prevalenca AD do leta 2050 celo podvojila.
Meta-analiza je pokazala, da so tesne socialne vezi ključne za zmanjšanje umrljivosti, pri čemer imajo celo večji vpliv kot nekateri dobro znani dejavniki, naprimer kajenje.
Tipična interpretacija obremenitvenega testiranja predvideva, da so vsi preiskovanci, ki opravijo test, kardiološki bolniki. Redko pa se upošteva njegova prognostična vrednost pri navidezno zdravih, asimptomatskih osebah z nizko predtestno verjetnostjo za bolezen srca.