Hormonsko neravnovesje in dolgoživost – vloga hormonov pri vitalnem staranju

Hormonsko neravnovesje je pogosto neprepoznan vzrok za številne težave, ki jih pripisujemo staranju: utrujenost, nihanje razpoloženja, pomanjkanje energije, povečana telesna teža ali nespečnost. A hormoni niso pomembni le za počutje – imajo ključno vlogo pri tem, kako hitro se staramo in kako dolgo ostajamo vitalni. Razumevanje hormonskega sistema in njegovih sprememb s staranjem je temelj dolgoročnega zdravja.
Hormonsko neravnovesje je pogosto neprepoznan vzrok za številne težave, ki jih pripisujemo staranju: utrujenost, nihanje razpoloženja, pomanjkanje energije, povečana telesna teža ali nespečnost.

Kaj je hormonsko neravnovesje?

Hormoni kot telesni dirigenti

Hormoni so kemični prenašalci, ki delujejo kot “dirigenti” različnih procesov v telesu. Uravnavajo spanec, presnovo, rast, spolne funkcije, stresne odzive in celo razpoloženje. Delujejo v izredno natančno usklajenem sistemu, imenovanem endokrini sistem.

Ko ravnovesje popusti

Hormonsko neravnovesje pomeni, da telo izloča preveč ali premalo določenih hormonov. To lahko povzroči niz simptomov: utrujenost, motnje spanja, spremembe razpoloženja, težave z zbranostjo, povečano telesno težo ali celo hujšanje, izpadanje las, upad libida in še veliko več. Hormonsko neravnovesje torej vpliva na kvaliteto življenja in dolgoročno zdravje.
pojavi se tudi utrujenost

Vloga hormonov pri staranju

S staranjem se pri mnogih ljudeh zmanjša izločanje več ključnih hormonov hkrati: testosterona, rastnega hormona, DHEA in ščitničnih hormonov. Temu strokovno pravimo multiplo hormonsko pomanjkanje. Posledice tega procesa so podobne znakom staranja: izguba energije, slabša regeneracija, povečano vnetje, izguba kostne mase in povečana nagnjenost k presnovnim boleznim.
Raziskave so pokazale, da imajo ljudje z bolj stabilnim hormonskim profilom daljšo življenjsko dobo. Nizke ravni anabolnih hormonov so povezane z višjo umrljivostjo, slabšim imunskim odzivom in hitreje napredujočimi kroničnimi boleznimi.

Spremembe hormonov s staranjem

Spolni hormoni - menopavza in andropavza

Pri ženskah se v menopavzi zmanjša tvorba estrogena in progesterona, kar lahko povzroči vročinske oblivi, nihanje razpoloženja, suhost nožnice, izgubo kostne mase in nespečnost. Pri moških se testosteron po 30. letu zmanjšuje za 1–2 % na leto, kar vpliva na libido, mišično maso, razpoloženje in telesno zmogljivost.

Somatopavza in adrenopavza

Rastna hormona (GH) in DHEA se s staranjem zmanjšujeta. Posledica tega sta izguba mišic, več telesne maščobe, slabša regeneracija ter povečana utrujenost. Ti spremembi imenujemo somatopavza in adrenopavza.

Ščitnični hormoni in inzulin

Rahlo znižanje ščitničnih hormonov (T3, T4) in zvišanje TSH je pogosto pri starejših. To lahko vpliva na upočasnjen metabolizem, depresivno razpoloženje in povečano telesno težo. Povečana inzulinska rezistenca je pogosta pri staranju in je dejavnik tveganja za sladkorno bolezen tipa 2.

Stresni hormon kortizol

Kronično povišan kortizol zaradi stresa in motenega cirkadianega ritma negativno vpliva na spanec, imunski sistem in razpoloženje.

Posledice hormonskega neravnovesja

Presnovne bolezni

Hormonsko neravnovesje vodi do inzulinske rezistence, sladkorne bolezni, povečane telesne teže in maščobnih zalog, zlasti okoli trebuha.

Srčno-žilne bolezni

Hormoni vplivajo na krvni tlak, srčni utrip, holesterol in vnetne procese v žilah. Neravnovesje poveča tveganje za srčni infarkt, kap in arteriosklerozo.

Mišično-kostna oslabelost

Pomanjkanje testosterona, estrogena in GH vodi v sarkopenijo (izgubo mišic) in osteoporozo. S tem se poveča tveganje za padce in zlome.

Duševno zdravje in kognitivne funkcije

Raziskave kažejo povezavo med nizkimi ravnmi hormonov in pojavnostjo depresije, anksioznosti ter demence pri starejših.

Kako torej prepoznati hormonsko neravnovesje?

težave s spanjem so rdeč alarm

Tipični simptomi

  1. Kronična utrujenost
  2. Nespečnost
  3. Nihanje razpoloženja
  4. Zmanjšan libido
  5. Nezmožnost izgube teže
  6. Slabša koncentracija

Diagnostika v praksi in pomembnost celostnega pregleda

Ugotavljanje neravnovesij temelji na pogovoru, pregledu simptomov, laboratorijskih analizah krvi in oceni življenjskega sloga. Ker pa hormoni ne delujejo izolirano, je potrebna celostna obravnava, ki upošteva vpliv stresa, prehrane, spanja, gibanja in okolja na hormonsko ravnovesje.

Možnosti terapije za uravnovešenje hormonov

Za uravnavanje hormonov obstajajo različni pristopi, ki se vedno začnejo z življenjskimi navadami.
Redna telesna aktivnost spodbuja rastni hormon, izboljša inzulinsko občutljivost in deluje antistresno. Uravnotežena prehrana, bogata z zdravimi maščobami in vlakninami, pomaga uravnati raven inzulina, ščitničnih in spolnih hormonov. Kakovosten spanec regenerira hormonski sistem, sprostitvene tehnike pa znižajo raven kortizola.
Če spremembe življenjskega sloga ne zadostujejo in laboratorijski izvidi kažejo na pomembna odstopanja, se zdravnik lahko odloči za nadomestno hormonsko terapijo. Ta vključuje dodajanje manjkajočih hormonov, kot so testosteron, estrogen, progesteron ali ščitnični hormoni.
Terapija mora biti natančno prilagojena posamezniku in potekati pod rednim nadzorom. Ker ima vsak človek edinstven hormonski profil, je nujen celosten, individualiziran pristop, ki upošteva simptome, cilje in splošno zdravstveno stanje.

Moč ravnovesja za daljše in boljše življenje

Hormonsko neravnovesje ni nekaj, kar moramo pasivno sprejeti kot neizogiben del staranja. Z razumevanjem svojega telesa in pravočasnim ukrepanjem lahko bistveno vplivamo na to, kako se staramo – tako fizično kot psihično. Uravnovešeni hormoni podpirajo vitalnost, odpornost, kognitivno jasnost in dobro počutje skozi vsa življenjska obdobja.
V Epik Care se tega zavedamo in pristopamo celostno – z znanstveno podprto diagnostiko, personaliziranim svetovanjem in ukrepi, ki so prilagojeni posamezniku. Naš cilj ni le odprava simptomov, temveč dolgoročna podpora kakovostnemu življenju.
Če želite izvedeti več o svojem hormonskem stanju in narediti prvi korak k uravnoteženi vitalnosti, nas kontaktirajte.
Viri in literatura:
Bonafè, M., Olivieri, F., Franceschi, C., et al. (2014). Low insulin-like growth factor‑1 levels predict longer survival in exceptionally long-lived individuals. Aging Cell, 13(3), 393–401.
Paganini‑Hill, A., Corrada, M. M., & Kawas, C. H. (2006). Increased longevity in older users of postmenopausal estrogen therapy: The Leisure World Cohort Study. Menopause, 13(1), 12–18.
Deli objavo: