Samokontrola krvnega sladkorja (SMBG) vključuje tradicionalno merjenje glukoze s kapljico krvi iz prsta z uporabo glukometra in testnih lističev. Ta metoda je enostavna, hitra in dostopna, kar omogoča posameznikom dnevno spremljanje in hitro prilagajanje življenjskega sloga.
Redna samokontrola je ključnega pomena za obvladovanje sladkorne bolezni in omogoča prepoznavanje vzorcev nihanj, ki se pojavijo kot odziv na prehrano, telesno dejavnost in stres. Kljub temu, da SMBG zagotavlja “posnetek” ravni glukoze v določenem trenutku, ne nudi celovitega vpogleda v neprekinjena nihanja čez dan in noč.
CGM nudi celovit vpogled v gibanje glukoze čez dan in noč, vključno z odzivi na prehrano, vadbo, stres in spanje. Ta metoda zmanjšuje tveganje za hipoglikemijo in hiperglikemijo ter izboljšuje glikemično variabilnost in kakovost življenja.
Glikiran hemoglobin (HbA1c) meri povprečno koncentracijo glukoze v krvi v zadnjih 2 do 3 mesecih. Je pomemben dolgoročni pokazatelj urejenosti sladkorne bolezni in se uporablja za spremljanje učinkovitosti zdravljenja. Referenčne vrednosti za HbA1c so: pod 5.7% za normalno, med 5.7% in 6.4% za prediabetes, in 6.5% ali več za sladkorno bolezen.
Pomembno je razumeti, da nekatere zdravstvene težave, kot so anemija, bolezni ledvic ali jeter, ter določena zdravila, lahko vplivajo na natančnost meritve HbA1c. Čeprav je HbA1c ključen dolgoročni pokazatelj, ne zajame glikemične variabilnosti, torej nihanj glukoze, ki so pomembna za razvoj zapletov in oksidativnega stresa. To poudarja potrebo po kombinaciji različnih diagnostičnih metod za celovit vpogled v presnovno zdravje in tveganja za dolgoživost.
Oralni glukozni tolerančni test (OGTT) je diagnostični postopek, ki meri, kako telo obdeluje glukozo po zaužitju standardne količine sladkorja. Test se običajno izvaja zjutraj, na tešče, ko posameznik zaužije 75 gramov glukoze, raztopljene v vodi, nato pa se raven glukoze v krvi meri po dveh urah.
OGTT je ključen diagnostični test, ki razkrije, kako učinkovito telo obdeluje glukozo po obroku. Je bolj občutljiv kot določanje glukoze v plazmi na tešče in pomaga pri zgodnjem odkrivanju oslabljene glukozne tolerance (prediabetesa), ki je pomemben dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.