Stres: vpliv na zdravje, staranje in dolgoživost
Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor). Stresor je vse, kar lahko sproži stresni odziv in začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje (homeostazo).
Stres je naraven odziv telesa, a ko postane kroničen, začne tiho škodovati zdravju. Znanstvene raziskave potrjujejo, da dolgotrajna psihična obremenitev vpliva na srce, oslabi imunski sistem, povečuje tveganje za depresijo in celo pospešuje biološko staranje.
V tem članku pojasnjujemo, kako prepoznati znake preobremenjenosti in kako z znanstveno podprtimi pristopi – od gibanja do čuječnosti – učinkovito obvladovati stres ter s tem prispevati k dolgotrajnemu zdravju in dolgoživosti.
Kaj je stres?
Stres je naravni odziv telesa in uma na izzive ali grožnje iz okolja. Gre za kombinacijo fizioloških, psiholoških in vedenjskih reakcij, s katerimi se posameznik poskuša prilagoditi spremembam. Ob stresnem dogodku naše telo sprošča hormone, kot sta adrenalin in kortizol, ki pripravita organizem na odziv “boj ali beg”. Ta akutni stresni odziv je evolucijsko koristen – pomaga nam, da se v nevarnih ali zahtevnih trenutkih hitro mobiliziramo. Akutni stres običajno mine, ko situacija mine, telo pa se povrne v normalno stanje ravnovesja.
Akutni in kronični stres
Pomembno je razlikovati med akutnim in kroničnim stresom. Akutni stres je kratkotrajen; na primer trema pred izpitom ali hiter odziv, ko se za las izognemo nesreči. Telo se pri akutnem stresu začasno napne, vendar se po dogodku relativno hitro umiri. Kronični stres pa nastane, ko je naše telo dalj časa izpostavljeno stresorjem – to so lahko dolgotrajne skrbi (npr. finančne težave), pritisk v službi, nezdravi odnosi ali stalna preobremenjenost.
Pri kroničnem stresu ostajajo ravni stresnih hormonov (predvsem kortizola) povišane dalj časa, kar lahko poruši naravno ravnovesje v telesu. Dolgotrajno, prekomerno izločanje kortizola začne škodovati telesu na več ravneh, od imunskega sistema do srca in možganov. Prav kronični stres je tisti, ki predstavlja največje tveganje za zdravje in dolgoživost, saj se telo nikoli povsem ne sprosti in regenerira.
Vpliv kroničnega stresa na zdravje
Srčno-žilni sistem
Kronični stres močno obremenjuje srce in ožilje. Stalno povišan kortizol in aktivacija simpatikusa povzročata zvišan krvni tlak in pospešen srčni utrip. Sčasoma lahko to vodi v hipertenzijo (kronično povišan pritisk) ter poškodbe krvnih žil. Raziskave kažejo, da dolgotrajni stres skozi mehanizem vnetja in hormonskih sprememb prispeva k nastanku ateroskleroze – nabiranja oblog v žilah. Posledica so zožene in toge žile, kar poveča tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.
Pomembno je omeniti, da je nenaden, intenziven stres (npr. šok) lahko sprožilec akutnih srčnih dogodkov, medtem ko kronični stres tiho in postopno slabi srčno-žilni sistem. Z zmanjševanjem stresa lahko obratno znižamo krvni tlak in varujemo svoje srce
Imunski sistem
Kronični stres oslabi imunski sistem. Kortizol v visokih odmerkih zavira nekatere obrambne mehanizme telesa. Poleg tega stres spodbuja sproščanje vnetnih citokinov v telesu. Dolgotrajno povišane vnetne molekule povzročijo stanje kroničnega nizkega vnetja. Tako smo zaradi stresa bolj dovzetni za okužbe, hkrati pa se ob bolezni počasneje pozdravimo.
Duševno zdravje
Dolgotrajna izpostavljenost stresu izčrpava naše psihične rezerve. Posledično se lahko pojavijo tesnoba, depresija, občutki nemoči in izgorelost. Sprva se morda kaže kot razdražljivost, nihanje razpoloženja ali težave s koncentracijo, a če stres traja, lahko preraste v resnejše motnje razpoloženja. Prav tako lahko stres poslabša spanje – mnogi pod stresom trpijo za nespečnostjo ali nemirnim spancem, kar še dodatno oslabi duševno ravnovesje.
Pospeševanje staranja in krajšanje življenjske dobe
Ena najpomembnejših ugotovitev sodobne znanosti je, da kronični stres dejansko pospeši proces staranja na celičnem nivoju. Vsaka naša celica ima na koncih kromosomov zaščitne kapice, imenovane telomeri. Telomeri se z vsako delitvijo celice malce skrajšajo in so tako naravni pokazatelj staranja celic. Vendar kronični psihološki stres ta proces še pohitri.
V raziskavi Epel in sodelavcev iz leta 2004 so ugotovili, da imajo osebe, ki dalj časa doživljajo zelo visok stres, bistveno krajše telomere – kot bi bile njihove celice približno 10 let starejše od celic ljudi z nižjo ravnjo stresa. To pomeni, da dolgotrajen stres dobesedno postara naše telo hitreje, kot bi se postaralo sicer.
Znaki in simptomi
Med pogoste telesne simptome kroničnega stresa spadajo glavoboli, mišična napetost (zlasti v vratu in ramenih), stalna utrujenost, bolečine v prsih, razbijanje srca ter prebavne težave, kot so napihnjenost in spremenjen apetit.
Psihično se stres kaže z anksioznostjo, razdražljivostjo, občutkom preobremenjenosti, težavami s koncentracijo in znaki depresije. Vedenjsko pa se pogosto pojavi umik iz družbe, izguba zanimanja za hobije ter povečan vnos hrane, alkohola ali cigaret.
Načini za zmanjšanje napetosti
Napetost lahko učinkovito zmanjšamo z znanstveno podprtimi pristopi. Redna telesna aktivnost dokazano zmanjšuje stresne hormone in tveganje za anksioznost ter depresijo. Enako velja za dihalne vaje, meditacijo in čuječnost – program MBSR izboljša psihološko počutje in delovanje imunskega sistema. Kakovosten spanec je ključen za regeneracijo, saj nespečnost poveča dovzetnost za stres in pospeši staranje.
Pomembno zaščito pred stresom predstavljajo tudi močni odnosi, saj socialna opora ugodno vpliva na srce in imunski sistem. Učinkovito obvladovanje časa in prepoznavanje lastnih meja zmanjšata občutek preobremenjenosti, dodatno pa pomagajo tudi zdrava prehrana, čas v naravi in dejavnosti, ki nas sproščajo. Vse to prispeva k večji odpornosti in dolgoročnemu zdravju.
Obvladovanje napetosti podaljšuje življenje
Stres je lahko koristen, ko nas pripravi na izzive, a ko traja predolgo, začne tiho spodkopavati naše zdravje. Znanost je enotna: kronična napetost vpliva na srce, imunski sistem, duševno počutje in celo dolžino našega življenja. Vendar pa z redno vadbo, čuječnostjo, dobrim spancem in zdravimi odnosi lahko ne le omilimo njegove posledice, temveč tudi upočasnimo biološko staranje in si podaljšamo življenje.
V Epik kliniki za dolgoživost strmimo k tem, da stranke poučimo o vplivu napetosti na dolgoživost in jim pomagamo na poti do homeostaze, ki napetost v telesu občutno zmanjša.
Če želite tudi vi narediti korak proti dolgoživosti, nas kontaktirajte.
Viri in literatura:
Inoue N. (2014). Stress and atherosclerotic cardiovascular disease. Journal of atherosclerosis and thrombosis, 21(5), 391–401. https://doi.org/10.5551/jat.21709
Epel, E. S., Blackburn, E. H., Lin, J., Dhabhar, F. S., Adler, N. E., Morrow, J. D., & Cawthon, R. M. (2004). Accelerated telomere shortening in response to life stress. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 101(49), 17312–17315. https://doi.org/10.1073/pnas.0407162101
Preberite več:
