Test hormonov – razkrijte hormonsko ravnovesje in izboljšajte počutje

Hormoni so kemični glasniki telesa, ki usklajujejo številne procese – od metabolizma, razpoloženja in spanja do spolne funkcije, rasti in imunskega odziva. Že majhno neravnovesje lahko povzroči opazne simptome in vpliva na vaše splošno zdravje.
Iz teh razlogov je test hormonov eden najbolj koristnih diagnostičnih orodij današnjega časa. V tem članku razkrivamo, kdaj in zakaj je smiselno opraviti test hormonov, katere hormone se najpogosteje testira, kako so povezani z dolgoživostjo ter kako naravno poskrbeti za ravnovesje.
Test hormonov razkrije vaše hormonsko ravnovesje. Preverite, zakaj je test hormonov ključen za zdravje, počutje in dolgoživost.

Kaj je test hormonov in kdaj ga opraviti?

Test hormonov je laboratorijska preiskava, ki izmeri raven določenih hormonov v krvi, slini ali urinu. Najpogosteje se uporablja krvni test, ki natančno pokaže koncentracijo hormonov v določenem trenutku dneva.

Kdaj opraviti test hormonov?

  1. Ob nenavadnem povečanju telesne teže ali težavah z izgubo maščobe
  2. Ob kronični utrujenosti, razdražljivosti ali depresiji
  3. Pri nespečnosti ali nočnem potenju
  4. Ob težavah z libidom ali plodnostjo
  5. V času menopavze ali andropavze
  6. Ob sumu na motnje ščitnice ali nadledvičnic
Poleg tega se testiranje priporoča tudi preventivno – še posebej po 40. letu, ko se raven več hormonov začne naravno spreminjati. Preverjanje stanja hormonov v tem obdobju lahko pomaga preprečiti ali zgodaj odkriti hormonske motnje, ki se lahko razvijejo v resnejša zdravstvena stanja.

Najpogosteje testirani hormoni

Različni hormoni opravljajo različne funkcije v telesu. Med najpomembnejšimi so naslednji.

Spolni hormoni (estrogen, progesteron, testosteron)

  1. Estrogen in progesteron sta ključna za žensko reproduktivno zdravje, menstruacijski cikel, razpoloženje in kostno gostoto. Neravnovesja so pogosta v predmenopavzi in menopavzi, a tudi pri mlajših ženskah, ki imajo neredne cikluse ali PMS.
  2. Testosteron je znan kot moški spolni hormon, vendar je pomemben tudi za ženske. Pri moških vpliva na mišično maso, kostno gostoto, libido, energijo in razpoloženje. Nizke ravni testosterona so povezane s slabšo telesno pripravljenostjo in večjo utrujenostjo.

Ščitnični hormoni (TSH, T3, T4)

Ti hormoni uravnavajo presnovo, energijo, srčni utrip in telesno temperaturo. Premajhna aktivnost ščitnice (hipotiroidizem) vodi do počasne presnove, povečanja telesne mase, utrujenosti in depresije.
Povišana aktivnost, imenovana tudi hipertiroidizem, pa na drugi strani posameznikompovzroča nervozo, hujšanje, tresenje in težave s spanjem.
Ščitnični hormoni uravnavajo presnovo, energijo, srčni utrip in telesno temperaturo.

Stresni hormoni (kortizol, DHEA)

  1. Kortizol je hormon, ki se izloča ob stresu. Kratkoročno nas varuje, dolgoročno pa njegovo povišanje izčrpava telo. Dolgotrajno povišan kortizol lahko vodi v izgorelost, motnje spanja, oslabljeno odpornost in kopičenje maščobe v predelu trebuha.
  2. DHEA je predhodnik spolnih hormonov in vpliva na energijo, libido, mišično maso in kognitivne sposobnosti. Njegova raven začne po 30. letu hitro upadati, zato je pomemben kazalnik biološkega staranja.
pojavijo se lahko tudi akne

Znaki hormonskega neravnovesja

Med najpogostejše znake sodijo kronična utrujenost, nihanje razpoloženja, anksioznost, depresija, nespečnost ali nočno potenje, nejasno povečanje telesne teže ali izguba mišic, zmanjšan libido, težave s kožo (npr. akne, suhost).
Pojavijo se tudi težave, kot npr. izpadanje las, težave s koncentracijo ali spominom, neredne menstruacije ali simptomi menopavze, hladne roke in noge, zaprtje, suha koža (znaki hipotiroidizma), povečano znojenje, razbijanje srca in hujšanje brez razloga (znaki hipertiroidizma). Pozornost na te znake je ključna, saj pravočasno ukrepanje omogoča boljše dolgoročne izide.

Zakaj je test hormonov ključen za vaše zdravje

Test hormonov vam omogoča vpogled v vaše notranje stanje. Pomaga:
  1. Odkriti hormonske motnje, ki vplivajo na vaše počutje
  2. Usmerjati nadaljnje preiskave ali zdravljenje Spremljati učinkovitost hormonske terapije
  3. Preprečiti resne zdravstvene zaplete
  4. Povezati fizične simptome s konkretnimi laboratorijskimi podatki
Znanstvene študije potrjujejo, da so neravnovesja hormonov pogosto spregledana, ker so simptomi nespecifični. Brez testa je težko ločiti, ali gre za hormonsko, psihično ali presnovno težavo. Zato je test hormonov pomemben del celostne obravnave zdravja.

Hormonski testi pokažejo vpliv hormonov na kakovost življenja

S starostjo naravno upadajo ravni več pomembnih hormonov – testosterona, estrogena, rastnega hormona in DHEA. Ta upad je povezan s pospešenim staranjem, izgubo mišične mase, porastom maščobe, oslabljenim imunskim sistemom in povečano dovzetnostjo za bolezni.
Raziskave kažejo, da je ohranjanje optimalnega hormonskega ravnovesja povezano z nižjo pojavnostjo kroničnih bolezni, boljšo telesno zmogljivostjo, večjo kognitivno vitalnostjo in počasnejšim biološkim staranjem.
Hormonski profil torej ni le stvar trenutnega počutja, temveč dolgoročno vpliva na kakovost in dolžino življenja. Ljudje z uravnoteženimi hormoni v srednjih letih lažje vzdržujejo zdravo telesno težo, mišično maso, dober spanec in čustveno stabilnost.

Poskrbite zase in za svoje hormone

Test hormonov ni le za bolne. Je orodje za preprečevanje, optimizacijo zdravja in dolgoživost. Z njim odkrijete morebitna neravnovesja, preden se razvijejo v bolezen.
V Epik Care se z dolgoživostjo ukvarjamo celostno. Pomagamo vam razumeti rezultate, izbrati prave korake in podpreti telo na naraven način.
Preverite, kako lahko vi že danes naredite korak k boljšemu počutju in dolgoročnemu zdravju.
Viri in literatura:
Harman, S. M. (2006). Testosterone and aging: Clinical research directions. The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism, 91(2), 411–417. https://doi.org/10.1210/jc.2005-1845
Ferrucci, L., Maggio, M., Bandinelli, S., Basaria, S., Lauretani, F., Ble, A., … & Guralnik, J. M. (2006). Low testosterone levels and the risk of anemia in older men and women. Archives of Internal Medicine, 166(13), 1380–1388. https://doi.org/10.1001/archinte.166.13.1380
Deli objavo: